Britanski premier Keir Starmer in voditelji nordijskih držav so ostro obsodili izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Starmer je poudaril, da morata o prihodnosti otoka odločati izključno Danska in Grenlandija sami, ter podprl dansko kolegico Mette Frederiksen, ki je ameriške ambicije označila za nedopustne. Trump je namreč na krovu letala Air Force One ponovno izrazil prepričanje, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, saj Danska po njegovem mnenju ne more zagotavljati ustrezne zaščite v Arktični regiji. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je Trumpove izjave označil za "fantazije o aneksiji" in poudaril, da se morajo pritiski iz Washingtona končati. Po njegovih besedah je otok pripravljen na dialog in sodelovanje, vendar le ob upoštevanju mednarodnega prava in suverenosti. Skandinavske države, vključno s Švedsko, Finsko, Norveško in Islandijo, so stopile v bran Danski in opozorile, da so odločitve o ozemlju v izključni domeni tamkajšnjih prebivalcev. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi imenovanja posebnega ameriškega odposlanca za otok, kar Kopenhagen vidi kot nesprejemljiv poseg v notranje zadeve.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in njegov egiptovski kolega Badr Abdelati sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o dvostranskih odnosih in aktualnih regionalnih dogodkih. Strinjala sta se, da bosta nadaljevala dialog za krepitev vezi.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta po prekinitvi sodelovanja junija, ki je sledila vojni z Izraelom, dosegla nov dogovor o sodelovanju. Sporazum, ki je bil sklenjen v Kairu po večmesečnem egiptovskem posredovanju, predvideva dostop inšpektorjev ZN do vseh iranskih jedrskih objektov. Iran bo moral poročati o lokaciji vseh svojih jedrskih objektov.

Iransko zunanje ministrstvo je zavrnilo izjave Sveta za sodelovanje v Zalivu (PGCC) glede iranske suverenosti nad otoki Abu Musa, Veliki Tunb in Mali Tunb ter pravicami do plinskega polja Arash. Ministrstvo je poudarilo, da so trditve PGCC "neutemeljene" in "nesprejemljive", s čimer ponovno potrjuje neizpodbitno suverenost Irana nad omenjenimi otoki.